Zjutraj vstaneš, se stuširaš, naješ, oblečeš, karkoli pač že zjutraj počneš ter se spraviš ven gradit svoje življenje.
Da je vse skupaj malo bolj komplicirano, je treba pozabiti telefon, morda denarnico, tudi ključi se radi izgubijo, še glavo bi nemara pozabili, če bi bilo to mogoče, ampak bistvo, ki ga želim povedati je v trenutku, ko se znajdeš med ljudmi, ki hodijo (no prav, tečejo) mimo tebe in iščejo možnosti kako zapraviti dan na najbolj kakovosten način.
In v vsakem človeku, ki ga srečaš, tako kot tudi v tebi, se skriva določen ''jaz'', ki je podkrepljen na različne načine.
Eden od teh je lahko ovčka, zakaj pa ne, če je to najbolj enostaven način, kako preko dveh načinov sfejkat uspeh v življenju. Prvi je to, da popačeno slediš uspešnim ljudem, se skrivaš v njihovi senci in temeljito proučuješ njihova dejanja, da jih kasneje lažje posnemaš. Tukaj pride v ospredje drugi korak, ko prepričaš samega sebe, torej lasten jaz, da ti ta način ustreza, da ga ni boljšega in, da si s tem zadovoljen. Vselej natanko toliko nad gladino da še lahko dihaš, natanko toliko, da ne utoneš in natanko toliko, da nikoli nimaš občutka, da si končno na kopnem a.k.a. nikoli ne zares utoneš,a tudi nikoli ne moreš zares uspeti.
Veliko je še drugih načinov kako se izražati, a če skrajšam dolgo zgodbo, pridem do tistega dela, ko je nekdo svoj jaz v točno tisti meri, kolikor je ali pa bi moral biti lastnik samega sebe, torej 100%. Ko točno veš zakaj neke odločitve sprejmeš in zakaj za nekimi stališči stojiš. Ko znaš utemeljiti svojo filozofijo in jo tudi upaš živeti. In KONČNO, ko te tega ni sram pokazati, čeprav bi to pomenilo določeno odcepitev od družbe in možno neodobravanje, češ zakaj ne moraš biti lepo ovca, kot vsi drugi.
In tukaj pridem do sebe. Točno preko tega bloga oziroma spletnega dnevnika, da bo zvenelo bolj resno, vam želim pokazati delček sebe in zakaj je tako pomembno biti zvest sam sebi in biti sebi na prvem mestu, ne glede na to kaj pravi družba, kaj naj bi bilo 'normalno', kaj modno, kaj 'in' ipd, saj sama menim, da so vse stvari normalne, dokler z njimi ne škodiš sebi ali bitjem okrog sebe in take stvari niso toliko relativne, kolikor danes ljudje želijo prikazati, da so.
 |
| Kaj pa če to sploh nisem jaz in je moja dvojčica Oo |
To sem jaz. Pravzaprav ne vem kaj naj sploh rečem ob tej sliki. Težko je tukaj govoriti o svojem jazu z vsem tem puhom na glavi, ki naj bi predstavljali lase, ko nisem merila več kot pol metra in sem lahko samo tečnarila naokoli. Morda zato, da se lahko pohvalim s tem, da sem vsaj enkrat v življenju imela modre oči, ne razumem pa kako se je lahko to tako nesramno enostavno spremenilo v prevladujočo zeleno barvo. Ok, zašla sem s teme.
Ne bi rada preveč nakladala z avtobiografijo, ker to ni bistvo, ki ga želim sporočiti, ampak ja, glavno, da se sedaj kregam sama s seboj. Juhu.
 |
| Stara 14 let |
Če niste opazili podobnost teh slik, naj jo obelodanim (malo čudno je to napisati ponoči). Biti brez make upa-za punce seveda, je danes že skoraj zločin. Zakaj biti naraven in ves čuden, ko pa je zunaj toliko kozmetike, ki te lahko šestkrat polepša (ne vem zakaj sem se odločila ravno za to število)?
-Ravno zato, ker mi tako paše, ker raje spim dlje, kot pa vstajam vsako jutro eno uro prej, da sem potem kot premikajoča se izložba. In ker se v takšni obliki počutim prav dobro. Pa ne bi zdaj preveč odpirala teme glede tega, samo dejstvo, ki ga izpostavljam je to, da ni popolnoma nič narobe s tem, da se ne ličiš, saj ličenje ni nujno enako urejenosti.
Ob teh slikah želim izpostaviti dejstvo, da si lahko točno takšen, kot si želiš, tudi, če to pomeni biti malce prismuknjen in jaz taka pač sem. In če to pomeni, da se na sliki ''pačim'', naj bo, če to pomeni, da se delam, da sem božično drevo, naj bo in če se želim naličiti tako kot meni ustreza, naj bo, čeprav to nekaj posebnega za noč čarovnic ni, a za vsak dan, no saj vsi vemo kako je s tem.
Serija slik, ki jih dajem ob približno zadnjem sklopu slik pa se nanaša na goloto, ki je, roko na srce, daleč najbolj sporna in 'nedogovorjena' tema. In, ker bi rada že enkrat za vselej zaključila z bednimi opazkami, sem se tega lotila tukaj. Pri svojem jazu. Popolnoma lastna odločitev naj bo, koliko sebe želiš pokazati, pa naj bo to nič, pol ali vse. Nenazadnje smo na plažah itak vsi razgaljeni okrog 90% in je to nekaj povsem normalnega. Kot da je stvar dejansko drugačna, ko se stvari preselijo kam drugam. No, naj vam povem, da ni. Čisto vseeno je ali nekaj kože od nekoga vidim na plaži ali na socialnem omrežju- no razen, če ni vmes photoshop in res ne vem zakaj bi okrog tega delala dramo in se vznemirjala ZA DRUGE. Če tebi takšen način ne ustreza, pač tega ne počni! Saj ni, kot da bi te kdo silil v to ali pa bi nekdo drug s slikami sebe škodoval tebi. Zakaj torej tak halo? In tukaj pridem do tistega bistva, ko moraš biti zvest sebi, če to želiš pokazati, pa kaj potem, če ne želiš, enako, ampak nihče ne bo poslušal tvojih popadkov o tem kako tebi ni všeč, da se slači nekdo drug, saj itak ne gre zate, niti ti ne škodi. Čemu potem vsa ta zapravljena energija? In če se vrnem na plažo, je tam normalno biti tako zelo nag, ker to pač vsi počnejo? In kje drugje ne, ker tega ni v tolikšni meri? Naj vas spomnim, da smo v 21. stoletju in ljudje (šokantno) lahko počnejo s seboj kar želijo (ponavljam vse lepo in prav dokler ne dejansko škodi). In tudi to bi moral biti del samoodločanja.
Zaključujem s tistim delom, kjer sem začela, zakaj namreč je dobro biti sam svoj lastnik, slediti sebi in biti zvest lastnemu jazu?
Ker je samo to ključ do uspeha, ker si ti sam sebi največji nasprotnik, sam sebi določaš koliko boš uspel in največ sreče boš deležen samo takrat, ko si boš upal storiti vse tisto kar si zamišljaš v glavi in želiš doseči 'enkrat', pa ne zbereš dovolj poguma, da bi upal izstopiti iz množice.
In še enkrat kdo sem jaz?
Jaz, sem srečna :)
kul blog :)
OdgovoriIzbrišihvalaa :)
Izbriši