Ljubezen na prvi pogled ne obstaja ali kaj je ljubezen

Toliko ljubezenskih filmov! Toliko čiste ljubezni! -ki pa je med drugim fake.
Če vas nisem streznila s prvo vrstico, srčno upam, da vas bom v nadaljevanju.
Verjetno se bo med nami znašla samo kakšna izjema ali dve, ki ne bi vedeli kaj bi pomenila ljubezen na prvi pogled. Gre za filmsko klasiko, ko se naključno in ne očitno srečata fant in punca ter s pogledom vzameta sapo drug drugemu. Ne vem kako je z vami, ampak sama se najprej vprašam naslednje: -A TO JE TO? a to je vse kar je potrebno za ljubezen? Da se pogledaš?

Stvar je še dosti bolj zapletena, kot bi ustvarjalec romantičnih filmov hotel.
Kako naj nekdo iz enega samega pogleda v človeku razbere vse kar skriva v sebi in je ključnega pomena, kaj je morda slabega, kar bi osebi oviralo na skupni poti in podobno.
In vsi ljudje, ki jim je zapeljevanje hobi? Lahko temu vseeno rečeš ljubezen ali je zgolj nekdo padel na lahko šalo in je naiven?

Torej si tema zasluži mnogo več pozornosti, kot bi človek, ki prebere naslov mislil, saj odpira mnogo problematik, na katere kar tako ne pomisli veliko ljudi, trpi pa zaradi tega marsikdo, saj pogledi prinašajo naivnost in razlago stvari na netočen način ali pa celo na popolnoma napačen.

Najprej bi rada razčistila kakšna je definicija ljubezni v mojem slovarju.
Tukaj se ne bom preveč ozirala na neumne stereotipe o ljubezni in njeno problematiko, ker bi zopet blog preveč razširila, zato bom prešla direktno na razlago.
V ljubezni je pomembna tako vizualna privlačnost, kot tudi karakterno ujemanje.

Pod vizualno privlačnost mislim vse kar lahko na osebi ujamejo naše oči- tako postavo, stil oblačenja, nasmešek, kot tudi iskrico v očeh. Da, vse to spada pod videz in kako to privlači določenega človeka. Razumem, da bolj kot smo starejši, bolj nam je za te kriterije vseeno, ker osamljeni iščemo samo nekoga, ki nam bo krajšal čas na stare dni, a po mojem mnenju to ne more biti ljubezen, četudi sta si potem ta dva zvesta do konca svojih dni. Med dvema človekoma pač mora biti privlačnost, moraš na njega gledati z drugačnimi očmi kot na ostale, sicer bi to pomenilo, da so vsi ki so trdni prijatelji pa npr. nimajo v tem času sreče z drugimi pač skupaj.
Naučila pa sem se ključne stvari o še eni zadevi, na katero marsikdo ne pomisli dosti.
In sicer energija človeka.
Marsikdaj razmišljamo o eni osebi, pa ne vemo točno kaj nas na njej tako zelo privlači in ravno to je tista energija.
Neke vrste karizma, privlačnost in kemija v enem, v splošnem tisto, kar človek nehote sporoča okolici in bolj, kot je ta energija pozitivna, živahna in nas fascinira, bolj nas ta oseba vleče k sebi, seveda, če iščemo pozitivne in živahne ljudi. Je pa ključ v fasciniranosti.

Če ste me prav razumeli, bi lahko kar tukaj zaključila o tem kar se tiče ljubezni na prvi pogled, a želim razčistiti še drugo stran, kjer je prav tako zelo pomemben karakter in kako se na karakter nasprotne osebe ujamemo sami.
Pri tem ne govorim o tem, da spadajo skupaj samo tisti, ki mislijo povsem enako, prav tako ne mislim, da spadajo skupaj samo tisti, ki mislijo popolnoma različno, pač pa vsi tisti, ki zmorejo med tema dvema karakterjema najti sporazumne točke in ne misliti samo nase.

Če se spustim še malce globlje v to-
enaki karakterji: vsi tisti, ki na začetku odnosa mislijo, da so našli svojo sorodno dušico po tem, ko ugotovijo, da so si s to osebo karakterno tako zelo enaki, da je že smešno in morajo biti skupaj, se morajo ravno takrat ustaviti.
Znano je, da sta v prvih tednih spoznavanja obe strani zelo popustljivi, prijazni in dobri in se tako pravi karakter razvije šele po določenem času, ko se te osebe že navadimo.
Ko ta čas mine, pa se zadeve npr. še vedno ne spremenijo, je še vedno treba biti previden.
Enakima karakterjema ni potrebno reševati nesporazumov, ker jih ni, ni potrebno deliti mišljenja, ker je itak enako in tukaj lahko zaidemo v dve pasti- vse skupaj lahko postane zelo dolgočasno in bolj spominja na dva zelo dobra prijatelja, ki se bosta pač v vsem strinjala, lahko pa kdaj celo nanese na slučajni nesporazum glede kake stvari, pa ga ne bosta znala rešiti, ker nikoli ni bilo potrebe in takrat se bo pokazalo dejansko ujemanje ali zmoreta reševati sporazume ali pa sta zgolj enaka v vlečenju stvari vsak na svojo stran.

različni karakterji: logika je taka, da vedno ''prešinfam'' vsaj dve strani in tudi tukaj ne bo drugače. Z razlogom. Zelo znano in romantično je reči, da se fant in punca privlačita kot magnet, sta kot pes in mačka ampak na koncu živita srečno do konca svojih dni. To je kratko rečeno bullshit. Ponavadi je takole: Spoznata se dve karakterno zelo različni osebi, ker ju je pač združila njuna družba po slučaju in naredita sceno pred vsemi zaradi takšne ali drugačne stvari in jezno zapustita prizorišče. Razen, če med njima ni bilo dodatne kemije, se iz tega ne bo izcimilo popolnoma nič. Razen, če ne bosta začela oba popuščati do določene mere, se iz tega ne bo izcimilo popolnoma nič. Razen, če se bo eden začel razdajati za drugega, drugi pa bo samo užival v tem (beri: zveza, ko se zelo trudi samo eden je prav tako zveza različnih karakterjev) ne bo nič, a tukaj verjemite, je bolje, da ostane nič, ker je opisan primer slabše kot nič.
Kaj želim povedati s tem?

V vsakem primeru, četudi se osebi, ki se spoznata na začetku zelo ujemata ali pa sploh ne, je potrebno -vsaj za dobro zvezo- karakterno ujemanje na natanko tisti ravni, ko znamo sprejemati kompromise, popuščati na pravem mestu, povzdigniti glas samo takrat, ko nas drugi zares ne sliši, se zadrževati z žaljivkami in podobnim, skratka tukaj je potrebno mnogo več, kot samo biti skupaj in se imeti rad.
In zato je ljubezen lepa stvar samo takrat, ko se nam ni težko vzajemno truditi drug za drugega, ko je spoštovanje stvar, ki je samoumevna in, ko lahko neprisiljeno razmišljamo o stvareh v dvojini.
Vse ostalo je samo dodatek, ki niti ni tako ključnega pomena, saj smo še vedno sami lastniki sebe in se da tudi karakter prilagajati ter tudi spremeniti, vendar mora biti to v interesu tistega, ki si nek zares težaven karakter lasti, sicer sprememba sploh ni na mestu.

Na tem mestu bi moralo biti jasno, da ljubezen torej ne pomeni samo vizualne strani ali samo karakterne pač pa skupek obojega. Tako ne moremo reči, da je ljubezen nekaj kar se zgodi na prvi pogled, ker nam manjka karakterna stvar in je lahko samo super energija, ki smo jo na prvi pogled našli v neki osebi, ni pa to še ljubezen. In tudi ne moremo reči, da je ljubezen dolgoletno prijateljstvo v katerem ni bilo nesporazumov dokler na tisto osebo ne gledamo z drugačnega zornega kota (pa naj bo družba še tako sitna, da sta tista dva že tako ali tako poročena, ker se toliko družita).

Čeprav že znan, pa še vseeno v mnogih primerih premalo upoštevan zaključek:

Videz določa kdo bo skupaj, karakter pa za kako dolgo.

0 komentarji :

Objavite komentar

 

O meni

Moja fotografija
Ola :) Sem Alja Gracej in to je moj blog. Stara sem 20 let in v prostem času rada pišem o življenju, zato tukaj zbiram svoje zamisli in ideje. Vse kar pišem so moja lastna stališča, mnenja, nekaj pa je tudi malo manj relativnega. Vsakega feedbacka bom vesela :) www.ask.fm/aLaLaLaLaLchek kontaktiraš me lahko tudi tukaj :) Prijetno branje :)

Translate