Ponavadi je iz naslova razvidno bistvo povedanega, a naj opozorim, preden se zgodijo možni predsodki še preden se do konca prebere, da tokrat temu ni tako.
V tej objavi naslov predstavlja zgolj izhodišče problema, ki ga želim predstaviti v nadaljevanju.
Vsem zelo znana scena, doživeta na lastnih izkušnjah ali ne, izbruhne, ko nekdo nekoga prevara in se stvar razve. Tukaj bi ob strani pustila vse napačne obtožbe in podobne različice, ker je tega ogromno in bi se raje osredotočila na bistvo. Torej: (kot primer) fant prevara punco, kar se razve in drama se lahko začne.
Če previjem naprej prejokane noči, prepire, dolga sporočila, pogovore s prijatelji in tako naprej, se pripeti nekako takole- punca fantu oprosti prevaro, češ itak tega ne bo več naredil, ni dosti razmišljal, pa še sama je prispevala svoj delež... STOP.
Takoj, ko se zgodi tole, ko začnemo razmišljati, da morda je pa le krivda tudi na prevaranem ali celo prevaran človek sam začne razmišljati o tem, bi mu bilo potrebno prisoliti klofut toliko, kolikor je rok na svetu.
Za vselej si je treba zapomniti eno stvar. Dokler niste svojega fanta spotaknile, da je padel v vagino druge punce, je krivda samo njegova. Tu ni nobene dileme.
Če razložim, da bodo stvari malo bolj jasne, vsak posameznik je sam odgovoren za svoja dejanja, mora za njimi tudi stati in res ne vidim razloga, zakaj bi bila prevara vzeta iz tega, če pa je princip povsem enak.
Če nekaj tako spornega storiš, moraš prevzeti tako ugodnosti iz tega naslova, kot kasneje tudi posledice- užival si sam, zdaj pa še ''trpi''.
Ampak seveda ne gre tako enostavno, zakaj pa ne bi komplicirali, če lahko in odnesemo celo rit še iz tako sporne situacije. Najbolje je pač krivdo zvaliti na nekoga drugega, v najslabšem primeru na osebo, ki je bila prevarana, češ nisi mi nudila dovolj, čutim nekakšno pomanjkanje, ki sem ga moral zadovoljiti drugje, ne morem te več prenašati in podobno.
Resno??
That's it?
Se ne boste vsaj malo bolj potrudili, če se že hočete izmakniti krivdi? Reči partnerju, da ga je normalno prevarati, ker vam ni nudil, kar ste želeli? How about pogovor, zaupanje in resnica? Kam je vse to šlo?
Ja, seveda, lažje je prevarat, kot da se bo s tem kaj rešilo.
Dejansko pa prevara stvari še samo poslabša, to ni nobena rešitev in samo še bolj uničujete vse skupaj, pa ne samo osebo, ki bi ji morali izkazati vsaj spoštovanje, če že ne kaj drugega, pač pa tudi določen ugled (svoj, ne od ljubljene osebe) in spoštovanje s strani drugih. In, če niste imeli dovolj jajc s soočenjem s problemi pred prevaro, no, sedaj ste se sami prisilili v to, da zadeve dokončno zaključite. Seveda, če je vaša prevarana polovica dovolj pametna, da tega ne bo oprostila kar tako.
Ob vsem tem se mi poraja vprašanje, sploh kadar gre za prevaro, ko nam nekaj manjka, zakaj ne raje zaključite stvari s tisto osebo, ji priznate, da čustva niso več enaka, da potrebujete nekaj drugega, kar vam ta oseba več ne more dati in zaključite vse skupaj? Mar ni to veliko lažje, kot pa trpeti naprej in se pretvarjati, da živite srečno do konca svojih dni in varate ob vsaki drugi priložnosti?
In na koncu imate možgane tako skisane, da upate reči, da je krivda na strani prevaranega partnerja?
Druga stvar, ki je tukaj prav tako ne razumem in se dogaja večkrat -iz mojih izkušenj predvsem na moški strani- pa ne, da bi želela netiti ognja med spoloma, ampak sem res že veliko moških primerov tega doživela in zato bom govorila na ta način.
Fant ima punco s katero ima čisto vse pa vendar mu ni dovolj samo ena.
Preprosto rad bi sedel na več kot enemu stolu, češ moja rit je premajhna za enega, lahko se grem te zanimive igrice, delam kar hočem itd.
Vse lepo in prav dokler se vsi stoli pod težo njegovih laži ne sesedejo.
Kako mora biti zanimivo, da milo rečeno drkaš v glavo osebo, ki bi jo moral imeti rad in ji izkazovati vse prej kot to, mar ne? Da pa je vse skupaj še bolj slično, obesiš krivdo na vrat svoji punci in rečeš, da ni dovolj dobra, da mu ni dovolj in, da je itak kriva punca, ki ga je zapeljala ali pa njegova punca sama.
O zapeljivkah, ki si štejejo v ponos, da so bile z zasedenimi fanti, kdaj drugič, ker je potrebno dejansko razložiti zakaj takšno stališče, zakaj prevarana oseba ni nikoli kriva?
Vsi vemo, da je biti v zvezi izbira. Ni nobena sila ali nuja (vsaj ne v normalnih okoliščinah), zato lahko vsak svobodno in brez posebnih pritiskov pove, ko se mu nekaj ne zdi prav ali, ko ne čuti več tako, kot bi se za zvezo spodobilo.
Če ti zveza več ne ustreza, jo končaj.
Če ti nekaj ne paše, povej.
Če ne moreš imeti samo enega partnerja, ne hodi v zvezo.
Tako zelo enostavno je vse skupaj, pa še vedno je varati zelo aktualno. Razumem, ljudje delamo napake, ne razmišljamo vedno, ko je to potrebno, ampak zvaliti krivdo na partnerja, ko varaš ti?
Pa da ne bo nesporazuma, kadar nekdo ve, da ga partner vara, pa to še vedno dopušča in se ne postavi zase, še takrat ni kriv za prevaro oziroma prevare, kolikor jih pač je, kriv je le za lastno trpljenje, ker dopušča, da nekdo na tak način hodi po njem.
Vsak, ki je bil prevaran pa v tem trenutku to bere, naj mu bo jasno, da ima tisti, ki vas je prevaral vedno izbiro in jo je imel tudi v vašem primeru, tako da, preden nasedete na to ''foro'', da je prevara vaša krivda v kakršnemkoli procentu, se zavedajte, da bi vaš partner (upam, da bivši) lahko izbral, da vam stvari pove na human in iskren način, kako se počuti in kaj je v vaši zvezi tako zelo narobe, a se je raje odločil, da boste trpeli. Z drugimi besedami: v tistem trenutku vas je postavil na zadnje mesto.
Premislite, kaj v resnici oproščate.
0 komentarji :
Objavite komentar